Ansambel VEDUN

UREJAJOČI ZVOK GLASBENIKOV-TERAPEVTOV

Koncerti in zvočno-energijske kirurgije ansambla Vedun, ansambla za staro meditativno glasbo in oživljanje spiritualnih zdravilnih zvokov kultur sveta, so dokaj svojstvena. Niso samo ples nenavadnih zvokov, ritmov in harmonij, temveč tudi energij, občutkov in barv. Zrcalo trenutnih danosti.
 
Ansambel Vedun je po vsebinah in duhovno-glasbenih izvajalskih praksah prvi te vrste na Slovenskem, edinstven pa je tudi v svetu. Toda do teh dosežkov je vodilo vztrajno in poglobljeno raziskovanje človekovih duhovnih zmožnosti ter dolgoletna vadba starodavnih duhovnih tehnik.
 
Kot logična posledica raziskovanj in povezovanja teorije in prakse je nastal najprej (1987) ansambel Trutamora Slovenica, ansambel za arhivsko doživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine, nato pa leta 1999 še ansambel Vedun in ansambel Truta, ki je na koncertnih odrih nakazoval povezave med glasbo evropske elite in glasbo ljudskih množic. V bogastvu glasbenih oblik in zvočnih formul starega sveta glasbeniki ansambla Vedun, ansambla za staro meditativno glasbo in oživljanje spiritualnih zdravilnih zvokov kultur sveta, razkrivajo različnosti in skupne imenovalce slovenske, staroslovanske, evropske in svetovne glasbene dediščine. Vse omenjeno pa povezujejo v svojevrstno unikatno koncertno zvočno obredje,  v brezčasno in urejajočo glasbeno prejo.
 
Glasbena umetnost še pred slabim tisočletjem ni bila razslojena, temveč je bila dokaj enovita in vsepovezana. Čudotvorno muziciranje v zavesti enosti so v slovenskem in evropskem prosto­ru izpričevali na repu glasbene zgodovine trans-igre le še srednje­veški pevci in godci oz. potujoči muzikantje, bardi ali gauklerji (po slovensko igrci), ki so bili hkrati tudi magi, alkimisti ter zdravilci z zvokom in energijami. A bili so že posled­nji poznavalci širokih znanj minulih dob. Kot sledilci različnih domorodnih tradicij in staroveške pitagorejske modrosti so povečini imeli široko paleto znanj, ki pa je do danes žal povečini že povsem potonila v pozabo. Visoka umetnost minulih dob izkazuje prefinjenost duha in uma, ljudska pa v prvi vrsti zrcali duhovno poglobljeno povezanost z Zemljo in naravo, z ritmi vesolja in življenjem in je imenitno ogledalo človekove mnogodimenzionalne kozmično‑zemeljske zavesti. Zvočna podoba vsepovezanosti.
 
Iz starodavnih glasbil starega veka so se v zadnjih dveh tisočletjih razvila tudi srednjeveška, renesančna, baročna in klasična ter novodobna glasbila. Potujoči muzikantje so jih zanesli v različne kulturne kroge, kjer so doživljala nadaljnji razvoj in spremembe. Poslušati razvojne različice posameznih tipov glasbil je zanimivo glasbeno in duhovno izkustvo. Dvostrunske gusli (predhodnice violine) na primer najdemo povsod: po slovanskih deželah ali v arabskem svetu. Nekateri tipi glasbil pa so se kot ljudska glasbila ohranila vse do atomskega veka. 
 
Največji dar in čar starodavnih glasbenih praks naših planetarnih prednikov se skriva v svojevrstni obredno-zvočni preprostosti, ki je v kulturah sveta hkrati tudi nadvse raznolika in zapleteno neobičajna, še zlasti za klasično izobraženega glasbenika. Z enostavnimi ali zapletenimi zvočnimi obrazci, pa z izjemno, naravnost obred­no pozornostjo na vsak zven, ritem ali šum, so nekdaj glasbeniki-svečeniki sveta, znanstveniki (astronomi)-glasbeniki-svečeniki in zdravilci hkrati, tisočletja dolgo oblikovali magijo zvoka in alkimijo bivanja. Enostavnost harmonij in vztrajno ponavljanje melodičnih obrazcev je čarobno in učinkovito orodje uresničevanja vizij, jasne misli in namere, saj poseduje moč uresničitve.
 
Bolj ko je glasba preprosta, silnejša je v svoji biti in bolj omogoča zavesti glasbenika-svečenika, da se učinkovito izrazi v polnini zavedanja; v mnogih dimenzijah duha ali duše. Enostavnost je hkrati hrbtenica ali glavna opora duhovnih procesov, rasti in prebujanja duhovnih  moči. Zvok je skalpel in šivanka v oblikovanju sozvočja duha in telesa ter življenja. Virtuoznost glasbenega izražanja in instrumentalne igre ansambla Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica) pa se izkazuje predvsem v predstavljanju pestrosti in različnosti številnih in zelo raznolikih zvočnih jezikov sveta. Glasbeniki ansambla Vedun kot kustosi v nenavadnem zvočnem muzeju zgodovinskega spomina v poslušanje ponujajo redko bogastvo ‒ glasbeno zakladnico različnih časov in kultur. »Poj svet, kakršnega si želiš,« pravijo modreci preteklosti, »pa boš našel radost, blagostanje in mir!« Poskusi vendar.

Vodja ansambla dr. Mira Omerzel - Mirit je osebno ali skupaj z ansamblom (v štirih desetletjih in pol) izpeljala čez 33 ustvarjalnih revolucij, in sicer na področju umetnosti (glasbe), znanosti in pedagogike, na področju duhovnih iskanj in poučevanj življenjskih zakonitosti ter prebujanja duhovnih sposobnosti (več o izpeljanih revolucijah v že omenjeni knjigi Od glasbenika do medija). Te revolucije so v svoji biti tudi evolucije in pomembno doprinašajo k ozaveščanju ljudi, razvijanju in povezovanju različnih znanstvenih in umetniških disciplin ter vseobčega blagostanja. Duhovno zorenje, raziskovalna (znanstvena) odkritja in duhovna spoznanja se zrcalijo tudi v glasbi ansambla Vedun, čigar glasba ima močan urejajoč učinek. Vedunovo muziciranje je po vzoru starodavnih znanj hkrati tudi močna zvočno-energijska terapija. Še več: je učinkovita zvočno-energijska kirurgija. Med najpomembnejše Mirine in ansambelske revolucije gotovo sodi odkrivanje, oživljanje in arhivsko rekonstruiranje ter ohranjanje zvočnih in duhovnih korenin Slovenstva, že v pozabo potisnjenih »predklasičnih« glasbil in pesmi, nato pa restavriranje melodičnih obrazcev sveta ter starosvetnih (po izvoru še staroveških) glasbenih tehnik in praks, med katerimi je še posebej zanimivo, težavno in težko priučljivo alikvotno grleno petje. Na tej poti je bilo nujno tudi širjenje zavesti glasbenikov, prebujanje lastnih duhovnih sposobnosti in piljenje neobičajnega muziciranja v »šamanskem« transu. Prav posebno poglavje v delovanju ansambla Trutamora Slovenica/Vedun pa predstavlja vzpostavljanje možnosti za prevajanje zdravilnega zvoka, kar zahteva razpiranje višjih ravni zavesti in celostnega duha. Preučevanje in prakticiranje zvočnih obrazcev in praks drugih glasbenih kultur predstavlja prav tako velik izziv, ki potrebuje nadvse pozorno in strpno prisluškovanje različnostim. Znanost in umetnost sta pred stoletji in tisočletji hodili z roko v roki, oplajali ena drugo ter skupaj osmišljali kulture in filozofije življenja starega sveta. Sodobni človek pa je to vez žal že davno pozabil.
 
V letu 1971 je Mira Omerzel, tedaj še gimnazijka, zatem pa tudi kot študentka etnologije in muzikologije, pričela z narodopisnimi oziroma etnomuzikološkimi terenskimi raziskavami po slovenski deželi ter z zbiranjem starih ljudskih glasbil, po izvoru še staroveških, ki so po drugi svetovni vojni z veliko naglico izginjala iz našega vsakdana. Še v študentskih letih (pri dvaindvajsetih) je sestavila ansambel za oživljanje slovenskega glasbenega izročila − Trutamora Slovenica, ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine, ki je kot ambasador slovenske glasbene dediščine ponesel glas Slovenstva tudi po svetu.
Mirino terensko in arhivsko ter znanstveno delo je kmalu našlo svoj odmev na domačih in tujih koncertnih odrih. Prvi ansambel je skoraj 30 let nosil ime Trutamora Slovenica. Decembra leta 1999 pa je dr. Mira Omerzel-Mirit, znanstvena in glasbena samohodka, poleg ansambla Truta − ansambla za arhivsko oživljanje slovenske in evropske stilne in ljudske glasbene dediščine preteklih dob od srednjega veka in renesanse do danes, ustanovila še ansambel Vedun, tedaj ansambel za staro in meditativno glasbo ter transcendentalni zvok ljudstev sveta. Ime je dobil po istoimenskem staroslovanskem božanstvu, ki je z besedo in zvokom preganjalo temò in zdravilo okolje, svet in živa bitja. V letu 2008, ko je ansambel Trutamora Slovenica praznoval 30. let delovanja, pa so se vsa glasbena prizadevanja glasbenikov vseh treh ansamblov združila pod enim samim  imenom: VEDUN.
 
Ansambelsko ustvarjanje temelji torej na starodavnem znanju o učinkovitem urejajočem (zdravilnem) zvokuna tako imenovanovanem kanaliziranem ali spontanem zvoku, ki prihaja spontano iz glasbenikovih grl, izpod njihovih prstov ali iz glasbil. V to zvočno tkanje Vedunci (to je mojstri zvoka in duha, zvočni magi) vnašajo še oživljene pesmi, inštrumentalne melodije in plesne igre različnih kultur in tradicij. Muzicirajo torej v transcendentalnem stanju zavesti ali v šamanskem transu, v katerem umirjen um omogoča prestopanje v kozmično-zemeljsko zavest vsepovezanosti, ki odpira vrata v pravljične (a enako resnične!) svetove duha; v dimenzije onkraj snovnega. Glasbeniki ansambla Vedun pojejo in igrajo v poltransu. Na ta način posegajo na ravni onkraj fizičnega sveta, na ravni duhovnih (frekvenčno-zvočnih) počel, kjer se poraja, oblikuje in oslikuje vse obstoječe, tako duhovno kot materialno. Kot mediji za prenos človeku dosegljivih frekvenc (vsaka frekvenca pa je tudi zvok) in dimenzij resničnosti kanalizirajo ali prevajajo skozi sebe nepredvidljivi, nikdar ponovljivi in vselej drugačen spontani zvok. Vendar spontani (kanaliziran) zvok ni običajna improvizacija! Je mnogo, mnogo več. In nekaj povsem drugačnega. V spontano igro ali peto zvočno prejo glasbeniki ansambla Vedun vnašajo manj znane in pozabljene zvočne jezike, pesmi in melodije različnih kultur iz različnih zgodovinskih obdobij ter jih podarjajo ljudem − v poslušanje, za urejanje, širjenje duha in (samo)zdravljenje. Glasbi tako vračajo nekdanjo posvečenost, učinkovitost in staro‑svetno čarobnost. Zvok na ta način postane učinkovito kirurško orodje, človek pa uspešen ustvarjalec − alkimist.
 
Po desetletjih Mirinega etnomuzikološkega raziskovanja in skoraj 40. letih ansambelskega umetniškega, pedagoškega in terapevtskega delovanja, se je dandanes izoblikoval nenavaden ansambel za staro glasbo, ki razkriva in oživlja pozabljeno posvetno in starosvetno, slovensko in slovansko, evropsko in svetovno glasbeno dediščino. In to v vsej njeni večplastnosti energijsko‑frekvenčnega zvočnega (glasbenega) in terapevtskega delovanja. Prejo starosvetnih melodij in pesmi glasbeniki tkejo skupaj s kanaliziranimi spontanimi zvoki, ki po starodavni znanjih poživljajo in osmišljajo glasbena sporočila in jim pridajajo terapevtsko moč; poslušalce napajajo z vseprisotno Univerzalno življenjsko energijo, ki je v svoji biti prav tako energijsko in frekvenčno‑zvočno valovanje, čeprav neslišno in težko zaznavno. To neslišno valovanje je nevidna življenjska moč, ki poživlja tako glasbenike kot poslušalce.
 
Zvok je vse, so trdili že stari modreci. Je vidno in nevidno, slišno in neslišno ... Alkimija frekvenc. In zvočno valovanje je tudi življenje samo. Brez glasbe v preteklosti ni bilo nobenega dogodka ali slavja. Glasba je imela vse do 20. stoletja drugačen in zelo dragocen namen: urejati, sestavljati, razstavljati, osveščati, zdraviti… Le kdaj je pričela izgubljati to vlogo? Ko postane vse bolj zapletena in osiromašena prvobitnih urejajočih dimenzij? Zvok je od nekdaj sodil med orodja za vzpostavljanje življenjske harmonije in ubranega sozvočja ter zdravja. Ubrano sozvenenje se izkazuje tudi v občutkih miru in doseženem blagostanju. Pa tudi v številnih spontanih navdihih. Iskanje življenjskih sozvočij postaja v našem času ponovno izziv, staro-nova spoznanja o zvoku pa omogočajo izgradnjo učinkovite in ustvarjalne tehnologije prihodnosti. Najobčutljivejše merilne naprave so sicer še vedno naša telesa, človekova mnogorazsežnostna zavest ter nadčutno zaznavanje in sluh. Vse to mora razviti vsak videc, vedec ali medij. Po slovensko in slovansko − vsak vedunec. Vse, kar potrebujemo za prepoznavanje sveta, imamo tudi v lastnem (frekvenčnem) zvočnem polju in v glasbi sami! Pomembna je energija prav vsakega zvena, tona ali ritma, še posebej pomembno pa je glasbenikovo jasno osrediščenje na zvočno dogajanje ter prevajanje in oblikovanje ustreznih energijsko-zvočnih (glasbenih) podob. V preteklosti je bilo zato najvažneje doseči znanje o učinkovanju posameznih frekvenc oziroma tonov ter razviti modrost o frekvenčnem moduliranju: kako frekvenčno-zvočni svet uporabiti sebi in drugim v prid!? Kako z njimi uglaševati svet? Velja ponovno odkriti staro znanje in se spomniti! Oživiti, dopolniti, izpolniti
 
Zadnji resnično velik poznavalec celovite modrosti in pravi mojster zvoka, pomemben tudi za evropski prostor, je bil grški matematik in filozof, zdravilec, duhovni učitelj in vrhovni svečenik Pitagora. Veduna misterična šola je po vsebinah in načinih delovanja podobna njegovi Misterični šoli. Dandanes je beli človek žal izgubil temeljno zavedanje o razsežnostih in močeh zvoka in znanje o učinkovitih zvočno-energijskih obredovanjih. Izgubil je lastno in skupinsko vsepovezanost. To pa na svojevrsten način  s pisano besedo Mirit oživlja v svojih knjigah, z govorjeno besedo na tečajih in na predavanjih, z neubesedljivim in neizrekljivim pa na zdravljenjih − na Veduna kozmičnih zvočno-energijskih kirurgijah, iniciacijah in resonancah. Skupaj z glasbeniki in poslušalci v sozvočju vsepovezanosti soustvarja alkimijo zvoka tudi na koncertnih odrih. Vsak koncert je posebno doživetje in svojevrstno skupinsko in magično obredje, ki se odvija med glasbeniki in poslušalci, tečajniki ali bolnimi oziroma »razglašenimi«. Skupinska pozornost izvajalcev in publike na urejajoči zvok pomaga osredotočiti valovanje misli ter uresničevati vizije in želje. Z izbranimi zvočnimi orodji in glasbo člani ansambla Vedun ustvarjajo sozvočja in oblikujejo ravnotežje v okolju in ljudeh. Potrebno blagozvočje. Ansambel Vedun vse to v svoji zvočni preji nenavadnih glasbil in glasov, uglašeni s trenutnostjo, ponuja ljudem ter hkrati nadčutno povezuje staro in novo. Brezčasna je njihova zvočna preja! Diši po brezmejnem. Po enoviti glasbi našega planeta, ki ne pozna sporov, temveč le bogastvo različnosti raznorodnega sozvenenja. Zvok različnih kultur poučuje − o razlikah in podobnostih ter nas navdihuje za sprejemanje drugačnosti in strpnosti.
 
Več kot deset let je bil ansambel Trutamora Slovenica v oživljanju slovenskih glasbil in starosvetne glasbe samcat na slovenskih koncertnih odrih. Dandanes pa pod imenom Vedun ljudem z zvokom, s pesmimi in z besedo ter z nenavadnimi starosvetnimi glasbili pomaga odkrivati slovensko zgodovino, kozmično‑zemeljski utrip slovenske duše in skupinski duh človeštva skozi čas. Vedunovi zvoki pomagajo poslušalcem ponovno vzpostaviti harmonijo v sebi in v življenju. Dobro desetletje zatem, ko je pričel delovati ansambel Trutamora Slovenica, je dobil prve posnemalce. Žal se novodobni ansambli navdušujejo predvsem za obdelave glasbenega izročila v popularnejših in modnejših glasbenih oblikah. Na žalost s takim pristopom pačijo stoletja in tisočletja dedovano glasbeno in duhovno izročilo, dragoceno starosvetno − ali prednikom sveto − pa se umika. Ansambel Trutamora Slovenica/ Vedun pa tudi po štirih desetletjih še vedno ostaja zvest svojim prvim zavzetim namenom arhivskega oživljanja in rekonstruiranja slovenskega in tudi tujega glasbenega izročila. Kot kustosi v galeriji starosvetnega zvoka in v slogu vokalno‑inštrumentalnih sestavov za staro glasbo svoja glasbena izvajanja plemenitijo še s svečeniško šamanskimi zvočnimi in urejajočimi energijami.

Ustvarjalni zagon članov ansamblov se izrisuje v sedemletnih ciklusih. Prvemu sedem­letnemu obdobju raziskovanja slovenskih ljudskih glasbil in zvočil Mire Omerzel- Mirit (sprva skupaj s soprogom Matijo Terlepom), ki je raziskovalno poslanstvo pričela že v najstniških letih, je sledilo najprej obdobje odrskega predstavljanja slovenskih ljudskih glasbil in pesmi, nato sedemletno obdobje raziskovanja in razvijanja glasovnih zmožnosti obeh instrumentalistov − Mire in Matije. V četrti sedemletki se je ansambel globoko usidral v raziskovanje najglobljih skrivnosti zvoka in izročila ter oblikotvornosti frekvenčnega Univerzuma, v katerem živimo. Zvočni Misteriji so kot tenkočuten kompas že tisočletja tudi v že zelo odmak­njeni preteklosti planetarnim prednikom narekovali prodiranje v transcendentalno »resničnost« sluha, fizičnih  čutil in nadčutil ter zavesti, z dragocenimi spoznanji o svetovih “onkraj” pa so pogojevali zvočne danosti, obliko in uglasitve ljudskih glasbil in celo tematike in vsebine pesmi.
 
Vsako novo sedemletko Vedunci dodajo svojim prizadevanjem in ustvarjanju še novo razsežnost, ali kot pravijo, spustijo se še globlje v bitnost zvoka. Zanima jih ne samo kaj in kako, temveč tudi zakaj je tako ter kako ustvariti še učinkovitejše zvočne slike. V šesti sedemletki je Vedunce pritegnilo poglabljanje v šamansko trans-igro oziroma muziciranje, v sedanji sedmi sedemletki pa je na vrsti občutljivo sestavljanje nadčasovnega in nadčutnega skupnega glasbenega mozaika zvočnih jezikov in praks ter glasbil različnih kultur in tradicij sveta.

na vrh

 

Ustvarjalna izkaznica
Zgoščene informacije


















Festival Imago (2015)





















Mirit z indijansko piščaljo "keno" na bregu Ljubljanice (festival Imago, 2015)










 




















Ansambel Vedun snema zvočne utrinke iz staroslovenskega izročila v 300 let stari hiši visoko pod gorami (avgust, 2015)










 




















Tinetov prvi koncert (star 7 let) v Cankarjevem domu (Otroška matineja, 1988)










 




















Skupno obredovanje z balijskima prijateljima - zdravilcem in glasbenikom Arijem ter svečenikom Gino (Ubud, julij 2016)










 




















Cekinov grad (november, 2015)










 




















Med oživljanjem slovanske in staroslovenske kulturne in glasbene dediščine; v makedonskih oblačilih (Ljubljana, 2015)