Ansambel VEDUN

GLASBILA

Glasbeniki igrajo na originalna glasbila muzejske vrednosti (iz Mirine obsežne zbirke več kot 300 glasbil) in na replike zgodovinskih različic, tudi prazgodovinskih. Za urejajoči zvok uporabljajo glasbila minulih dob, ki so se kot ljudska glasbila (netemperiranih uglasitev) ohranila vse do atomskega veka, prav tako pa uporabljajo tudi šamanska glasbila različnih kultur, ki že s svojimi tonskimi višinami in uglasitvami delujejo sproščujoče in urejajoče: sibirski (hakasijski) mikrointervalski čartan, srednjeveške, baročne in ljudske cimbale, različne evropske citre, bizantinske in orientalske tambure in sazi, turška dzura in grški buzuki (buzuki tudi v vlogi mandoline, balalajke, tambure in drugih glasbil), arabska lutnja, balkanske tambure, arabski gimbri, tuvanski igil in sibirsko mongolski murnihur, arabski rabab, dubrovniška ljirica, balkanske gusle, havajske ukulele, južnoameriški čarango, kitajske gosli erhu, slovenske bordunske in violinske citre; prazgodovinske koščene piščali in piščali različnih kultur – severnoameriška indijanska in majevska enojna in dvojna piščal kena ter indijanske trstene orglice, slovanske in slovenske lesene piščali in piščali iz trstike, slovanske in staroveške sopele, šurle in dvojnice, havajske nosne piščali, slovaške fujare, balkanske frule, brnivke ali drumlice, evropske glinene okarine, kitajska prazgodovinska okarina xun, vietnamska piščal, aboridžinske pojoče cevi, panove trstene piščali z različnih celin; perzijsko - indijska glasbila (cimbale santur, gosli sarangi, godali esradž in taus, table (bobni), bordunska tampura/tambura, bansuri piščali, brenkalo sarod); glasbila balijskega gamelan orkestra (bambusova ksilofona rindik, balijske piščali sulinge, palični gong, zveneči skledi kompler in komplək, dvojni boben kendang), himalajske pojoče in kristalne sklede, indijski harmonij; ljudski strunski boben, havajski bučni boben ipu, bobni različnih tradicij – sibirski šamanski bobni dungur, indijanski bobni, egipčanske in balkanske darabuke, defi in tamburini ter afriške džembe, makedonski veliki in mali tapan; renesančni, ljudski in tibetanski rogovi, staroslovanske urne, oceanijske školjke, ljudske brnivke in drgala, evropske drumlice, tolkalca in ropotulje različnih kultur, činele, zvonci, afriške sanse, alikvotni boben udu ...

Za izvajanje slovenskega glasbenega izročila uporabljajo izvirna ljudska glasbila muzejske vrednosti in rekonstrukcije na Slovenskem že pozabljenih glasbil: oprekelj (male cimbale) in velike cimbale, lesene prečne piščali žvegle, trstenke (panove piščali), citre (akordične, bordunske, violinske, harfne in kitarne), drumlice, piščali iz debele trstike, glinene okarine, dvojnice (dvojne piščali), dude in diple z mehom, tamburice, sopele in šurle (istrska netemperirana glasbila), rogove (živalske in iz lubja), lončene base (gudala), mali bas (violončelo), tamburine, bobne ter vrsto preprostih improviziranih zvočil.

Poleg naštetih glasbil člani ansambla Vedun uporabljajo še srednjeveško-renesančne rekonstrukcije in glasbila iz evropske glasbene dediščine: rekonstrukcije srednjeveških cimbal ali opreklja in psalterija, srednjeveški strunski boben, slovensko madžarske bordunske citre drsovce, trumšajt (Trumscheit), štrajpsalterij (Streichpsalterij) ali evropski srednjeveški godalni psalterij, slovanske cimbale,  številne razvojne različice lesenih flavt in sopele, različna tolkala in drgala, drumlice, lončeni bas, lesene in živalske rogove, tamburine in bobne ...

na vrh

 

Ustvarjalna izkaznica
Zgoščene informacije