Glasbeniki ansambla Vedun (nekdaj Trutamora Slovenica) igrajo na ORIGINALNA slovenska ljudska glasbila iz Mirine in Tinetove etnomuzikološke zbirke, ki šteje preko 350 glasbil in zvočil, ter na rekonstrukcije in glasbila različnih kultur sveta. Novodobnih sintisajzerjev, ki uničujejo avrična polja in jih uporabljajo številni ne dovolj čuječni »glasbeni terapevti«), veduni ne uporabljajo! Za terapevtske namene jim pridajajo le novodobne kristalne harfe in kristalne pojoče sklede ter novodobne »pitagorejske« monokorde oziroma polikorde.
Mirit in Igor predstavljata predvsem stara STRUNSKA GLASBILA sveta. Mira Omerzel – Mirit (klasična kitaristka) na odrih in zvočnih terapijah predstavlja cimbale različnih kultur − od slovenskega in evropskega opreklja in renesančnih cimbal do perzijsko-arabskega in indijskega santurja; različne citre sveta − slovenske bordunske, violinske, kitarne in harfne citre, sibirski čartan in kitajski gučin; orientalski setar in rabab, indijski (sikovski) taus in esradž, grški buzuki, keltsko harfo; različne tambure − od balkansko-orientalskega saza, slovanske dambore, balkanske tambure in dangubice do dalmatinske mandoline in ruske balalajke; različne slovenske, slovanske in tujerodne piščali – slovaško fujaro, balkansko frulo in keltsko piščal, balijske sulinge, indijansko keno in druge piščali, pa slovenske panove piščali − trstenke, pa glineno okarino, drumlice ter prazgodovinske koščene piščali; renesančni godalni psalterij, himalajske pojoče sklede, afriške sanse; havajske ukulele, kitaro havajko in južnoameriški čarango ter marjači (mehiško) kitaro; velike in male (šamanske) bobne, mali tapan, različna tolkala in drgala, zvonce …, alikvotni boben udu, mali in veliki balijski in kitajski gong ter novodobni polikord…
Tine Omerzel Terlep igra pojočo žago, indijsko tampuro in hansa vino, kitajsko/vietnamsko piščal, balkanske gusle; glasbila gamelan orkestra − balijski kompler in komplek, ksilofon rindik in leseno piščal sulingo; slovansko-balkansko frulo in duduk, slovaško fujaro, šurlo in dvojnice, slovensko-italijansko glineno okarino; tibetansko jakovo kost, drumlico in evropsko pogansko harfo; glavnik, nunalco in havajsko nosno piščal; igra novodobno kristalno harfo, afriški hang in alikvotni boben udu, različne bobne − od sibirskega šamanskega bobna in balkansko-orientalske tarabuke ter tapana do defov in tolkal različnih kultur sveta …